ZMANJŠAJTE VNOS ŽIVILSKIH MAŠČOB IN POVEČAJTE VNOS RASTLINSKIH OLJ
Z vna anjem ivalskih ma ob, e posebej nasi enih ma ob (npr. ma oba mesa rejenih ivali, razli ne
klobase, stepena smetana) dvigujete nivo holesterola v krvi, kar lahko posledi no povzro i zdravstvene
te ave. Kot rezultat povi anega holesterola lahko pride do razli nih bolezni, kot so npr. ateroskleroza
(zo itev ilja), ol ni kamni ali prekomerna hranjenost. V splo nem velja, da je bolj zdravo uporabljati
rastlinske ma obe oz. olja iz soje, osata, son ni nih semen ali oliv, kot pa ivalske ma obe, kot je npr.
mast za kuhanje ali maslo.
ZMANJŠAN VNOS SLADKORJA IN SLADIC, BONBONOV
Za malico raje posezite po sadju kot sladicah.
ZMANJŠAJTE VNOS SOLI T
Prevelik vnos soli je eden izmed razlogov za dvig krvnega pritiska. Povpre na dnevna potreba po soli je
pribli no 3 - 5 g. Seveda pa veliko ljudi v telo vsakodnevno vnese 15 - 25 g soli ali celo ve . ivila, kot so
industrijsko pripravljena ivila, ivila v plo evinkah ali pra en krompir ek vsebujejo e posebej veliko
koli ino soli.
Sol, ki jo izgubljate med telesno aktivnostjo ne rabite nadomestiti s kuhinjsko soljo.
VNOS ŽIVIL, BOGATIH Z VLAKNINAMI
Vlaknine so sestavni del ivil in se prebavijo v love kem elodcu. Pospe ijo delovanje revesja in so hra-
nivo za bakterije, ki so nujno potrebne za normalno in dobro delovanje debelega revesja ter prebave na
splo no. e elite dobiti ustrezno koli ino vlaknin, morate jesti ivila z visokim odstotkom vlaknin (otrobi,
lanena semena, razli na ita), zelenjavo, solato in sadje.
ZMANJŠAJTE OZ. SE ČIM BOLJ IZOGIBAJTE STIMULANSOM
Alkohol vsebuje veliko kalorij in upo asni regeneracijo.
Nikotin dodatno pove a ilne te ave in znatno zmanj a va o telesno vzdr ljivost.
MED ŠPORTNO AKTIVNOSTJO PIJTE VELIKO TEKOČINE
Potenje je normalen spremljevalni dejavnik vsake vadbe. e zelo majhna izguba telesne teko ine, npr. 2 %
va e telesne te e (je v skladu z izgubo pribli no 2 litrov teko ine skoti pot), bo znatno zmanj ala izvedbo
posamezne vadbe. Prav zato je zelo pomembno, da e med samo vadbo v telo vnesete ustrezno koli ino
teko ine, idealno pribli no 200 do 250 mL vsakih 10 - 15 minut vadbe. Preko celotnega dne naj bi lovek
popil 3 - 5 litrov teko ine. Velja pravilo: ve
ve teko ine morate izpiti. Pijte izotoni ne napitke ali razred ene sadne sokove ter na ta na in pogasite
ejo ter na idealen na in nadomestite porabljene elektrolite (kalcij, magnezij, kalij) in ogljikove hidrate.
MEŠANA VADBA – KOMBINACIJA AEROBNE IN ANAEROBNE VADBE
Da bi zagotovili optimalno izvedbo vadbe in izbolj ali telesno pripravljenost, vam priporo amo, da izva-
jate tako vaje za krepitev kardiovaskularnega sistema kot tudi vaje za krepitev mi ic. Me ana vadba je
skupek treh razli nih delov vadbe:
1. Sistemska vadba mi ic
(Vadba z namenom izgradnje mi ic, oblikovanja telesa ter pove anje mo i telesa ter vzdr ljivosti,
glejte poglavje "Kako naj izvajam posamezne vaje")
Sistemska vadba mi ic vam omogo a oblikovanje telesa in pomaga k la ji podpori skeleta. Na ta
na in boste prepre ili mo ne po kodbe posameznih delov telesa (npr. kolen ali sklepov, hrbtenice
...).
portnih aktivnosti izvajate tekom dneva in bolj kot se potite,
272
EN
DE
FR
SV
ES
IT
NL
NO
DA
FI
RU
PL
CS
HU
SK
UK
SL
EL
HR
BS
SR
BG
RO
TR
KO
AR
www.energetics.eu