Leica BIOSYSTEMS Novocastra Mode D'emploi page 55

Kontrola kakovosti
Razlike pri obdelavi tkiva in tehničnih postopkih v laboratoriju uporabnika lahko vodijo do precejšnje variabilnosti rezultatov, kar zahteva
redne interne kontrole učinkovitosti poleg spodaj navedenih postopkov.
Kontrolni vzorci morajo biti sveži vzorci, pridobljeni z obdukcijo/biopsijo/kirurškim posegom, fiksirani s formalinom, obdelani in shranjeni v
parafinskem vosku kakor hitro je mogoče ter na isti način, kot vzorci bolnikov.
Pozitivni kontrolni vzorci tkiva
Uporabite jih za opredelitev pravilno pripravljenih tkiv in ustreznih tehnik barvanja.
Pri vsakem postopku barvanja morate vsakemu sklopu preizkusnih pogojev dodati en pozitiven kontrolni vzorec tkiva.
Za kar najboljšo kontrolo kakovosti in boljše zaznavanje manjših stopenj razkroja reagenta je bolj primerno uporabiti tkivo s šibkim
pozitivnim obarvanjem kot tkivo z močnim pozitivnim obarvanjem.
2
Za pozitivni kontrolni vzorec tkiva priporočamo tkivo tonzil.
Če pozitivni kontrolni vzorci tkiva ne pokažejo pozitivnega obarvanja, morate rezultate preizkusnih vzorcev zavreči kot neveljavne.
Negativni kontrolni vzorci tkiva
Pregledati jih morate po pregledu pozitivnih kontrolnih vzorcev tkiva, da preverite specifičnost oznake ciljnega antigena glede na
primarno protitelo.
Za negativni kontrolni vzorec tkiva priporočamo tkivo malih možganov.
Drugače pa se kot negativni kontrolni vzorci pogosto uporablja vrsta različnih celic, ki so prisotne v večini rezin tkiv, vendar pa mora tako
uporabo preveriti uporabnik.
Nespecifično barvanje, če je prisotno, je običajno razpršeno. Opazite lahko tudi posamično obarvanje vezivnega tkiva v rezinah tkiv, kot
posledica premočnega fiksiranja s formalinom. Za razlago rezultatov obarvanja uporabite nespremenjene celice. Obarvanje nekrotičnih
ali degeneriranih celic je pogosto nespecifično. Lažno pozitivni rezultati se lahko pojavijo zaradi ne-imunološke vezave proteinov ali
3
produktov reakcije substrata. Povzročijo jih lahko tudi endogeni encimi, kot so psevdoperoksidaza (eritrociti), endogena peroksidaza
(citokromni C) ali endogeni biotin (npr. jetra, dojke, možgani, ledvice), odvisno od vrste uporabljenega imunskega barvila. Za razlikovanje
med endogensko aktivnostjo encimov ali nespecifično vezavo encimov zaradi specifične imunske reaktivnosti, lahko barvate dodatna
tkiva bolnika izključno ali s kromogenskim substratom ali encimskimi kompleksi (avidin-biotin, streptavidin, označeni polimer) in
kromogenskim substratom. Če pride do specifičnega obarvanja negativnih kontrolnih vzorcev tkiva, morate rezultate vzorcev bolnika
zavreči kot neveljavne.
Negativni kontrolni reagent
Za oceno nespecifičnega barvanja in boljšo razlago specifičnega obarvanja na antigenskem mestu uporabite nespecifični negativni
kontrolni reagent namesto primarnega protitelesa z eno rezino vsakega vzorca bolnika.
Bolnikovo tkivo
Nazadnje preglejte bolnikove vzorce, obarvane z izdelkom NCL-L-bcl-2. Intenzivnost pozitivnega obarvanja ocenite v okviru morebitnega
nespecifičnega obarvanja ozadja z negativnim kontrolnim reagentom. Tako kot pri vseh imunohistokemijskih preizkusih negativen
rezultat pomeni, da antigen ni bil zaznan, ne pa odsotnosti antigena v testiranih celicah/tkivih. Po potrebi uporabite nabor protiteles za
opredelitev napačnih negativnih reakcij.
Pričakovani rezultati
Normalna tkiva
Klon bcl-2/100/D5 je obarval citoplazmo in membrano limfocitov v plaščnih območjih in območja celic T v vranici, bezgavkah, tonzilah in
priželjcu. Obarvanje so opazili tudi v ledvičnih tubulih, bazalnih keratinocitih, bazalnih epitelijskih celicah materničnega vratu in jajcevoda,
stromalnih fibroblastih dojke in jajčnika, celicah gladkih mišic miometrija in sinciciotrofoblastov v placenti. (Skupno število ocenjenih
normalnih primerov = 55).
Nenormalna tkiva
Klon bcl-2/100/D5 je obarval 88/113 difuznih limfomov velikih celic B, 8/26 primerov Hodgkinsove bolezni, 13/15 folikularnih limfomov,
11/12 kroničnih limfocitnih limfomov, 7/7 limfomov plaščnih celic, 3/6 anaplastičnih velikoceličnih limfomov celic T, 4/4 angioimunoblastnih
limfomov celic T, 3/3 limfomov celic T, 3/3 limfomov celic T/NK, 1/1 akutnega limfoblastnega limfoma celic B, 1/1 akutnega
limfoblastnega limfoma primitivnih celic B/T, 1/1 limfoma perifernih celic T in 1/1 limfoma obrobnih celic, 2/4 tumorjev pljuč (vključno z 1/1
nedrobnoceličnega karcinoma, 1/1 adenokarcinoma, 0/1 karcinoma skvamoznih celic in 0/1 velikoceličnega karcinoma), 2/4 tumorjev
jajčnikov (vključno z 1/1 seroznega cistadenokarcinoma, 1/1 jasnoceličnega karcinoma, 0/1 malignega tumorja germinalnih celic in 0/1
mucinoznega cistadenokarcinoma), 1/4 jetrnih tumorjev (vključno z 1/1 metastatskega karcinoma, 0/2 hepatocelularnih karcinomov
in 0/1 holangiokarcinoma), 3/3 papilarnih karcinomov ščitnice, 2/2 infiltrirajočih duktalnih karcinomov dojke, 2/2 metastatskih tumorjev
neznanega izvora, 1/2 karcinomov ledvičnih celic, 1/2 karcinomov skvamoznih celic materničnega vratu in 1/1 atipičnega karcinoida
priželjca. Pri možganskih tumorjih (0/2), tumorjih požiralnika (0/2), tumorjih želodca (0/2), tumorjih jezika (0/2), tumorjih testisov (0/2),
tumorjih kolona (0/2), rektalnih tumorjih (0/2), kožnih tumorjih (0/2), tumorjih mehkih tkiv (0/2) in tumorju grla (0/1) niso opazili nobenega
obarvanja. (Skupno število ocenjenih primerov s tumorji = 236).
Protitelesa NCL-L-bcl-2 se priporočajo za oceno izražanja onkoproteina bcl-2 v normalnih in neoplastičnih tkivih.
Splošne omejitve
Imunohistokemija je diagnostični postopek z več koraki, ki zahteva specializirano usposabljanje za izbiro ustreznih reagentov, izbiro,
fiksiranje in obdelavo tkiv, pripravo IHC preparata in razlago rezultatov obarvanja.
Obarvanje tkiva je odvisno od rokovanja s tkivom in njegovo obdelavo pred barvanjem. Nepravilno fiksiranje, zamrzovanje, odtajanje,
izpiranje, sušenje, segrevanje, rezanje ali okužba z drugimi tkivi ali tekočinami lahko povzroči nastanek artefaktov, lovljenje protitelesa ali
lažne negativne rezultate. Nedosledni rezultati so lahko posledica razlik pri metodah fiksiranja in priprave ali pa so del nepravilnosti tkiva
samega. Prekomerno ali nepopolno nasprotno barvanje lahko neugodno vpliva na pravilno tolmačenje rezultatov.
4
Klinično razlago obarvanja ali odsotnosti le-tega morajo dopolnjevati morfološke študije ustreznih kontrolnih vzorcev, ki jih v okviru
klinične anamneze bolnika in drugih diagnostičnih testov oceni usposobljen patolog.
BCL-2-L-CE
Page 54