Publicité
Les langues disponibles
Les langues disponibles
Kontrola kakovosti
Razlike pri obdelavi tkiva in tehničnih postopkih v laboratoriju uporabnika lahko vodijo do precejšnje variabilnosti rezultatov, kar zahteva
redne interne kontrole učinkovitosti poleg spodaj navedenih postopkov.
Kontrolni vzorci morajo biti sveži vzorci, pridobljeni z obdukcijo/biopsijo/kirurškim posegom, fiksirani s formalinom, obdelani in shranjeni v
parafinskem vosku kakor hitro je mogoče ter na isti način, kot vzorci bolnikov.
Pozitivni kontrolni vzorci tkiva
Uporabite jih za opredelitev pravilno pripravljenih tkiv in ustreznih tehnik barvanja.
Pri vsakem postopku barvanja morate vsakemu sklopu preizkusnih pogojev dodati en pozitiven kontrolni vzorec tkiva.
Za kar najboljšo kontrolo kakovosti in boljše zaznavanje manjših stopenj razkroja reagenta je bolj primerno uporabiti tkivo s šibkim
pozitivnim obarvanjem kot tkivo z močnim pozitivnim obarvanjem.
2
Za pozitivni kontrolni vzorec tkiva priporočamo tkivo tonzil.
Če pozitivni kontrolni vzorci tkiva ne pokažejo pozitivnega obarvanja, morate rezultate preizkusnih vzorcev zavreči kot neveljavne.
Negativni kontrolni vzorci tkiva
Pregledati jih morate po pregledu pozitivnih kontrolnih vzorcev tkiva, da preverite specifičnost oznake ciljnega antigena glede na
primarno protitelo.
Za negativni kontrolni vzorec tkiva priporočamo tkivo jezika.
Drugače pa se kot negativni kontrolni vzorci pogosto uporablja vrsta različnih celic, ki so prisotne v večini rezin tkiv, vendar pa mora tako
uporabo preveriti uporabnik.
Nespecifično barvanje, če je prisotno, je običajno razpršeno. Opazite lahko tudi posamično obarvanje vezivnega tkiva v rezinah tkiv, kot
posledica premočnega fiksiranja s formalinom. Za razlago rezultatov obarvanja uporabite nespremenjene celice. Obarvanje nekrotičnih
ali degeneriranih celic je pogosto nespecifično.
Lažno pozitivni rezultati se lahko pojavijo zaradi ne-imunološke vezave proteinov ali
3
produktov reakcije substrata. Povzročijo jih lahko tudi endogeni encimi, kot so psevdoperoksidaza (eritrociti), endogena peroksidaza
(citokromni C) ali endogeni biotin (npr. jetra, dojke, možgani, ledvice), odvisno od vrste uporabljenega imunskega barvila. Za razlikovanje
med endogensko aktivnostjo encimov ali nespecifično vezavo encimov zaradi specifične imunske reaktivnosti, lahko barvate dodatna
tkiva bolnika izključno ali s kromogenskim substratom ali encimskimi kompleksi (avidin-biotin, streptavidin, označeni polimer) in
kromogenskim substratom. Če pride do specifičnega obarvanja negativnih kontrolnih vzorcev tkiva, morate rezultate vzorcev bolnika
zavreči kot neveljavne.
Negativni kontrolni reagent
Za oceno nespecifičnega barvanja in boljšo razlago specifičnega obarvanja na antigenskem mestu uporabite nespecifični negativni
kontrolni reagent namesto primarnega protitelesa z eno rezino vsakega vzorca bolnika.
Bolnikovo tkivo
Nazadnje preglejte bolnikove vzorce, obarvane z izdelkom NCL-L-CD71-309. Intenzivnost pozitivnega obarvanja ocenite v okviru
morebitnega nespecifičnega obarvanja ozadja z negativnim kontrolnim reagentom. Tako kot pri vseh imunohistokemijskih preizkusih
negativen rezultat pomeni, da antigen ni bil zaznan, ne pa odsotnosti antigena v testiranih celicah/tkivih. Po potrebi uporabite nabor
protiteles za opredelitev napačnih negativnih reakcij.
Pričakovani rezultati
Normalna tkiva
Klon 10F11 je zaznal protein CD71 v citoplazmi (granularno) in na membrani eritroidnih prekurzorskih celic v kostnem mozgu,
epitelijskih celic ileuma, cekuma, kolona, rektuma, endometrija, jajcevoda in želodca. Barvanje so opazili tudi v eksokrinih celicah
trebušne slinavke, kortikalnih celicah nadledvične žleze, distalnih renalnih tubulih, piramidnih celicah možganskega debla, Purkinijevih
celicah in krvnih žilah malih možganov, krvnih žilah bazalnih ganglijev in nevronih hipokampusa. Obarval je tudi srčno mišico, skeletno
mišico, germinalna središča tonzile, hepatocite, trofoblaste placente, alveolarne makrofage in kanale parotidne žleze. Obarvanje so
opazili tudi pri odstotku limfoidnih celic vranice in makrofagov bezgavk. (Skupno število ocenjenih normalnih primerov = 56).
Nenormalna tkiva
Klon 10F11 je obarval 4/4 jetrnih tumorjev (vključno z 2/2 hepatocelularnih karcinomov, 1/1 holangiokarcinoma in 1/1 metastatskega
karcinoma), 4/4 tumorjev jajčnikov (vključno z 1/1 malignega tumorja zarodnih celic, 1/1 seroznega cistadenokarcinoma, 1/1
jasnoceličnega karcinoma in 1/1 invazivnega ploščatoceličnega karcinoma), 3/4 pljučnih tumorjev (vključno z 1/1 nedrobnoceličnega
karcinoma, 1/1 ploščatoceličnega karcinoma, 1/1 velikoceličnega karcinoma in 0/1 adenokarcinoma), 2/4 papilarnih karcinomov
ščitnice, 2/2 infiltrirajočih duktalnih karcinomov dojke, 2/2 želodčnih adenokarcinomov, 2/2 ploščatoceličnih karcinomov jezika, 2/2
ploščatoceličnih karcinomov požiralnika, 2/2 ploščatoceličnih karcinomov materničnega vratu, 2/2 seminomov, 2/2 adenokarcinomov
kolona, 2/2 rektalnih adenokarcinomov, 1/2 možganskih tumorjev (vključno z 1/1 papiloma horoidnega pleksusa v možganih in 0/1
anaplastičnega astrocitoma), 1/2 metastatskih tumorjev neznanega izvora, 1/2 karcinomov ledvičnih celic, 1/2 kožnih tumorjev (vključno
z 1/1 ploščatoceličnega karcinoma in 0/1 dermatofibrosarkoma) ter 1/1 ploščatoceličnega karcinoma grla. Pri tumorjih priželjca (0/1) in
tumorjih mehkih tkiv (0/2) niso zaznali nobenega obarvanja. (Skupno število ocenjenih primerov s tumorji = 44).
Izdelek NCL-L-CD71-309 se priporoča za zaznavanje proteina CD71 v normalnih in neoplastičnih tkivih kot dodatna analiza ob
konvencionalni histopatologiji z uporabo neimunskih histokemičnih barvil.
Splošne omejitve
Imunohistokemija je diagnostični postopek z več koraki, ki zahteva specializirano usposabljanje za izbiro ustreznih reagentov, izbiro,
fiksiranje in obdelavo tkiv, pripravo IHC preparata in razlago rezultatov obarvanja.
Obarvanje tkiva je odvisno od rokovanja s tkivom in njegovo obdelavo pred barvanjem. Nepravilno fiksiranje, zamrzovanje, odtajanje,
izpiranje, sušenje, segrevanje, rezanje ali okužba z drugimi tkivi ali tekočinami lahko povzroči nastanek artefaktov, lovljenje protitelesa ali
lažne negativne rezultate. Nedosledni rezultati so lahko posledica razlik pri metodah fiksiranja in priprave ali pa so del nepravilnosti tkiva
samega.
Prekomerno ali nepopolno nasprotno barvanje lahko neugodno vpliva na pravilno tolmačenje rezultatov.
4
Klinično razlago obarvanja ali odsotnosti le-tega morajo dopolnjevati morfološke študije ustreznih kontrolnih vzorcev, ki jih v okviru
klinične anamneze bolnika in drugih diagnostičnih testov oceni usposobljen patolog.
CD71-309
Page 54
Publicité
