Publicité
Les langues disponibles
Les langues disponibles
11. Navodila za kirurško uporabo
11a. Izbira modela in priprava
CUSTOMFLEX® ARTIFICIALIRIS je zložljiv pripomoček, ki je za vsakega posameznega
pacienta izdelan po meri. Pripomoček CUSTOMFLEX® ARTIFICIALIRIS je na voljo v dveh
modelih: z vlakni (With Fiber) ali brez vlaken (Fiber Free). Oba modela sta v vseh
pogledih identična. Edina razlika je, da ima model z vlakni vdelano poliestrsko mrežasto
plast za zagotavljanje zadostne moči, ki preprečuje raztrganje pri šivanju. Izbiro
kirurške tehnike morata narekovati predoperativna anatomija in patologija roženice in
sprednjega segmenta. Model z vlakni se običajno uporablja, ko je načrtovana fiksacija
s šivanjem, medtem ko je model brez vlaken zasnovan za tehnike vsaditve brez šivanja.
Za namestitev v kapsularno vrečko se lahko uporablja samo različica brez vlaken. Za
nadaljnje premisleke in opise tehnik vsaditve glejte razdelek »Splošni kirurški poseg«.
Pomembni premisleki za pripravo pripomočka:
• Trepanacija kapsularne vrečke: Kadar je načrtovana vsaditev v kapsularno vrečko,
je treba CUSTOMFLEX® ARTIFICIALIRIS trepanirati na ustrezno velikost. Za odraslo oko
z naravno lečo povprečne velikosti je ustrezen premer običajno 10,0 mm, čeprav se
lahko med pacienti razlikuje. Premer kapsularne vrečke je treba oceniti na podlagi
velikosti odstranjene kapsularne vrečke, potem ko je kapsularni napetostni obroč
nameščen, zlasti pri manjših očeh, otroških očeh, večjih kratkovidnih očeh ali megalo-
oftalmičnih očeh.
• Trepanacija ciliarnega sulkusa: Za pasivno namestitev v anatomsko primeren
ciliarni sulkus je vsadek šarenice treba trepanirati na ocenjeni najmanjši premer
ciliarnega sulkusa.
• Za rezanje ali trepanacijo pripomočka CUSTOMFLEX® ARTIFICIALIRIS vedno upora bite
ostre in sterilne instrumente.
• Pripomoček CUSTOMFLEX® ARTIFICIALIRIS je mogoče vstaviti s pomočjo klešč ali
injektorja. O primernem sistemu za injiciranje lahko poizveste oziroma ga kupite pri
proizvajalcu.
• Pri šivanju modela CUSTOMFLEX® ARTIFICIALIRIS z vlakni morajo šivi potekati vsaj
1 mm stran od roba, da je zagotovljena stabilnost pripomočka po šivanju ter je
posledično zmanjšano tveganje za decentracijo ali premik pripomočka.
12. Splošni kirurški poseg
12a. Priprava sprednjega segmenta
Sprednji segment je treba za vsaditev pripomočka z eno izmed spodaj opisanih
kirurških metod ustrezno pripraviti z odstranitvijo sive mrene in namestitvijo IOL in/ ali
vitrektomijo, kot to narekujeta predoperativna anatomija in patologija prednjega
segmenta. Okončinsko-roženična rana mora biti ustrezne velikosti za izbrani način
vstavljanja. Za vstavitev pripomočka je običajno zahtevana 2,75 mm rana, če pa bo
pripomoček vstavljen s pomočjo klešč, je treba pripraviti vsaj 4 mm rano.
12b. Namestitev kapsularne vrečke
Za namestitev vsadka šarenice v kapsularno vrečko je treba uporabiti model brez vlaken.
Sprednji segment je treba ustrezno pripraviti, kot je opisano v zgornjem razdelku
»Priprava sprednjega segmenta«. Pred začetkom kirurškega posega je treba sprednjo
kapsulo obarvati s tripan modro ali indocianin zeleno. Kapsularni napetostni obroč je
vstavljen v kapsularno vrečko, da prepreči pooperativno retrakcijo kapsule in posledični
nagib ter decentracijo umetne šarenice. V kapsularno vrečko je nato vstavljena izbrana
IOL. Po potrebi je treba okončinsko-roženično rano povečati za vsaditev šarenice. Med
postopkom je treba sprednjo komoro čim bolj poglobiti s pomočjo kohezijske oftalmične
viskokirurške naprave (OVD) ter tako omogočiti dovolj prostora za odvijanje šarenice, pri
tem pa zmanjšati stik z drugimi intraokularnimi strukturami. Če prvotna barva zbledi,
je tik pred vsaditvijo pripomočka mogoče dodati dodatno tripan modro ali indocianin
zeleno barvo vzdolž sprednjega roba kapsule.
Šarenica je zložena za vstavitev s kleščami ali pa zvita in nameščena v injekcijsko kartušo,
tako da je obarvana stran usmerjena navzven. Vodilni rob zloženega pri pomočka je
treba namestiti pod distalni rob kapsule, ki ga je mogoče vizualizirati s tripan modro
ali indocianin zeleno barvo nad šarenico pred odprtjem šarenice. Dovoliti je treba, da
se odpira z robovi vsadka, usmerjenimi nazaj (zaviti z obarvano stranjo navzven), tako
da je stik z endotelijem roženice čim manjši. Postopek odprtja ali injiciranja je mogoče
voditi z lopatico. Ko je šarenica odprta, je mogoče robove povsem potlačiti v kapsularno
vrečko, pri tem pa se je treba izogniti prevelikemu pritisku na robove vrečke, zlasti pri
pacientih s prirojeno aniridijo. Šarenico je mogoče premikati s pomočjo kavljev ali
klešč za mikro prijemanje, ki olajšajo nameščanje. Če šarenice ni mogoče enostavno
vstaviti v vrečko, lahko vsaditev olajšata oprijem z intraokularnimi mikro kleščami na
robu psevdopupile in zlaganje. Ko sta IOL in šarenica središčno nameščeni in je potrjena
stabilnost, je mogoče OVD odstraniti. Če postane komora bolj plitka, lahko šarenica skoči
iz kapsularne vrečke in potrebna je ponovna namestitev. Odstranjevanje OVD z obema
rokama lahko pripomore k ohranjanju globoke komore ter preprečitvi izpaha umetne
šarenice. Rez je treba zatesniti in zaščititi v skladu s kirurgovimi željami. Priporočena je
vstavitev intraokularnega karbahola, da se zmanjša tveganje za pooperativni dvig tlaka.
12c. Pasivna namestitev sulkusa
Vsadek šarenice z vlakni ali brez vlaken je mogoče uporabiti za vsaditev v ciliarni
sulkus brez fiksacije s šivi. Če je potrebna fiksacija s šivi, je treba uporabiti model
z vlakni. Sprednji segment je treba ustrezno pripraviti, kot je opisano v zgornjem
razdelku »Priprava sprednjega segmenta«. Šarenico je treba trepanirati na ocenjeno
velikost sulkusa, kot je predoperativno izmerjena z ultrazvokom ali intraoperativno
z neposrednim merjenjem globusa pod pritiskom. Okončinsko-roženični rez mora
biti ustrezne velikosti. Sprednjo komoro je treba čim bolj poglobiti s pomočjo OVD
ter tako omogočiti dovolj prostora za odvijanje šarenice, pri tem pa zmanjšati stik
z intraokularnimi strukturami.
Šarenica mora biti zložena za vstavitev s kleščami ali pa zvita in nameščena v injekcijsko
kartušo, tako da je obarvana stran usmerjena navzven. Vodilni rob zloženega pripomoč-
ka je treba namestiti v ciliarni sulkus in dovoliti, da se odvije, tako da so robovi vsadka
usmerjeni posteriorno, pri čemer je stik z endotelijem roženice čim manjši. S šarenico
je mogoče rokovati s pomočjo kavljev ali z majhnimi intraokularnimi kleščami za
mikro prijemanje, kar olajša nameščanje. Potrditi je treba tesno prileganje. Če se
zdi, da se šarenica zapenja ali se pretesno prilega, jo je treba odstraniti in zmanjšati
s trepanacijo ter ponovno vstaviti. Če se šarenica lahko v sulkusu prosto giblje, ker je bila
preveč zmanjšana, jo je mogoče odstraniti in nadomestiti z rezervnim pripomočkom,
ki je zmanjšan na večji premer. Druga možnost je, da nežno nameščene in previdno
zategnjene šive speljete skozi skleralno steno na ciliarnem sulkusu, s čimer preprečite
premikanje pripomočka. Šivi morajo biti zategnjeni le toliko, da preprečijo premikanje
in dosežejo središčno poravnavo. Preveliko zategovanje lahko povzroči raztrganje
pripomočka, če se uporablja pripomoček brez vlaken. Ko sta potrjeni zadostni središčna
poravnava in stabilnost, je OVD mogoče odstraniti. Odstranjevanje OVD z obema
rokama lahko pripomore k ohranjanju globoke komore ter preprečitvi izpaha umetne
šarenice. Rez je treba zatesniti in zaščititi v skladu s kirurgovimi željami. Svetovana je
vstavitev intraokularnega karbahola, da se zmanjša tveganje za pooperativni dvig tlaka.
Prek fiksacijskih šivov je mogoče namestiti presadke, če kirurg meni, da je to potrebno.
12d. Namestitev sulkusa s fiksacijskimi šivi v skleralni steni
Za fiksacijo v ciliarni sulkus s šivi je treba uporabiti model z vlakni. Sprednji segment
je treba ustrezno pripraviti, kot je opisano v zgornjem razdelku »Priprava sprednjega
40
Publicité
