Bresser BIOLUX NV Mode D'emploi page 112

9. Eksperimenti
V kolikor ste se že seznanili z mikroskopom,
lahko opravite naslednje eksperimente.
9.1 Časopisni tisk
Kaj potrebujete:
1. majhen kos papirja iz dnevnega časopisa s
sliko in nekaj črkami;
2. podoben kos papirja iz ilustrirane revije.
Za opazovanje črk in slik morate izdelati
časovno omejene preparate. Na mikroskopu
izberite najmanjšo možno stopnjo povečave.
Najprej vzemite preparat s časopisnim
papirjem. Črke so scefrane in nalomljene,
ker se dnevni časopisi tiskajo na hrapav
papir nižjega kakovostnega razreda. Črke
ilustrirane revije so bolj gladke in istočasno
tudi popolnejše. Slika iz dnevnega časopisa
je sestavljena iz številnih majhnih točk, ki
imajo »umazan« videz. Slikovne pike (rastrske
pike) slike iz ilustrirane revije so ostre.
9.2 Tekstilna vlakna
Kaj potrebujete:
1. vlakna različnih tekstilnih izdelkov: bombaž,
platno, volna, svila, umetna svila, najlon itd.;
2. dve igli.
Vsako vlakno položite na objektni nosilec in
ga obdelajte z iglama, da postane fibrozno.
Vlakna nato navlažite in pokrijte s krovnim
steklom. Mikroskop nastavite na majhno
stopnjo povečave. Bombažna vlakna so
112
rastlinskega izvora in pod mikroskopom
izgledajo kot ploščati, zasukani prameni.
Vlakna so na robovih debelejša in bolj okrogla
kot na sredini. Pravzaprav so bombažna
vlakna dolge, zožene cevi. Vlakna platna so
prav tako rastlinskega izvora, okrogla in ravna.
Vlakna se lesketajo kot svila in imajo veliko
število odebeljenih delov na cevkah. Svila je
živalskega izvora in ima, v nasprotju z votlimi
rastlinskimi vlakni, masivna vlakna manjšega
premera. Vsako posamezno vlakno je gladko
in enakomerno ter podobno majhni stekleni
palici. Volnena vlakna so prav tako živalskega
izvora. Površina je sestavljena iz prekrivajočih
cevk, ki izgledajo nalomljene in valovite. V
kolikor imate možnost, priporočamo, da
primerjate volnena vlakna iz različnih tkalnic.
Pri tem posvetite pozornost različnim podobam
vlaken. Strokovnjaki lahko na osnovi tega celo
določijo državo izvora volne. Kot že samo
ime pove, je umetna svila proizvod dolgega
kemičnega postopka. Vsa vlakna imajo trde,
temne linije na gladki, lesketajoči površini.
Vlakna se po postopku sušenja nakodrajo.
Opazujte skupne značilnosti in razlike.
9.3 Morske kozice
Kaj potrebujete:
1. jajčeca kozic (sl.2, 25 d);
2. morska sol (sl.2, 25 c);
3. posoda za valjenje (sl.2, 23);
4. kvas (sl. 6, 25 a).
POZOR!
Jajčeca kozic in kozice niso
primerne za uživanje!
9.3.1. Življenjski ciklus morske kozice
Morska kozica oziroma »artimia salinia«, ime,
pod katerim je znana znanstvenikom, preživi
nenavaden in zelo zanimiv življenjski ciklus.
Samica izleže jajčeca, čeprav jih samček nikoli
ni oplodil. Kozice, ki se izvalijo iz teh jajčec,
so izključno ženskega spola. Pod določenimi
pogoji, npr. če se močvirje izsuši, se lahko
izvalijo kozice moškega spola. Ti samčki
oplodijo jajčeca samičk in iz tega parjenja
nastanejo posebna jajčeca. Ta jajčeca, tako
imenovana »zimska jajčeca«, imajo debele
lupine, katere jih ščitijo. Zimska jajčeca so
zelo odporna in ostanejo »živa« celo, če se
močvirje ali jezero izsušita, kar lahko ima za
posledico pogin celotne populacije kozic.
Ta jajčeca lahko v »spečem« stanju vzdržijo
tudi od 5 do 10 let. Jajčeca se izvalijo, ko
so ponovno vzpostavljeni primerni pogoji
okolja. Jajčeca, ki ste jih prejeli skupaj z
mikroskopom (sl. 2,25d), se nahajajo v tem
»spečem« stanju.
9.3.2. Izvalitev morskih kozic
Za izvalitev morskih kozic je treba najprej
pripraviti solno raztopino, ki mora ustrezati