moteče vejevje in podrast. Na koncu ustvarite
področje za umik,blizu mesta, na katero lahko
padajo odrezane veje, in s tam odstranite
vse ovire. Delovno področje mora biti prosto,
odrezane veje odrežite takoj. Pazite na stojišče,
smer vetra in možno smer padanja vej. Bodite
pripravljeni na to, da lahko padajoče veje udarijo
nazaj. Vsa druga orodja in naprave namestite
v varnem odmiku od vej, ki jih je treba rezati,
vendar ne v področje umika.
Stalno opazujte stanje drevesa.
Poiščite gnilobo in trohnenje v koreninah
in vejah. Če so ti znotraj gnili, se lahko med
rezanjem nepričakovano odlomijo ali padejo.
Preglejte tudi, ali ima drevo odlomljene in mrve
veje, ki e zaradi tresljajev sprostijo in lahko padejo
na vas. Pri zelo debelih ali težkih vejah najprej
naredite majhen urez pod vejo, preden začnete
delati od zgoraj navzdol, da bi preprečili, da se
veja odlomi.
7.2 Osnovna tehnika rezanja
Težke veje se pri žaganju z lahkoto odlomijo in
pri tem odtrga dolge trakove lubja z debla, kar
lahko drevo dolgotrajno poškoduje. Z naslednjo
tehniko rezanja lahko to tveganje občutno
zmanjšate.
1. Vejo najprej odrežite približno 10 cm od debla,
na spodnji strani veje (glej sl. A20).
2. Približno 15 cm stran od debla naredite z
zgornje strani drugi rez. Žagajte tako dolgo,
dokler se veja ne odlomi. Sedaj nevarnost, da bi
poškodovali lubje na deblu, ne obstaja več (glej
sl. A21).
3. Zum Na koncu s čistim rezom z zgornje strani
vzdolž debla odstranite preostali štrcelj (glej sl.
A22).
Da so poškodbe drevesa čim manjše, svetujemo,
da mesto ureza še dodatno zavarujete s cepilnim
voskom.
7.3 Nevarnost zaradi reakcijskih sil
Reakcijske sile se pojavijo med delovanjem verige
žage. Pri tem sile, ki bi se morale uporabljati za
les, učinkujejo na uporabnika. Sile nastopijo, ko
delujoča veriga pride v stik s fiksnim objektom,
kot je na primer veja, ali ko se
zatakne. Te sile lahko privedejo izgube nadzora
nad napravo in posledično telesne poškodbe.
Razumevanje nastanka teh sil vam lahko pomaga
tako, da preprečite reakcijski čas oziroma
trenutek strahu in izgubo nadzora nad napravo.
Ta žaga je izdelana tako, da učinki povratnega
udarca niso tako zelo opazni, kot pri običajnih
verižnih žagah. Kljub temu napravo čvrsto držite
in poskrbite za dobro stojišče, da bi v primeru
dvoma ne bi izgubili nadzora nad orodjem.
Najpogostejši učinki so:
•
povratni udarec,
•
odriv,
•
umik.
Povratni udarec
Povratni udarec lahko nastopi, če delujoča veriga
žage z zgornjo četrtino vodilne tirnice zadane ob
fiksen objekt ali se zatakne.
A23
Rezilna sila verige izvaja na žago rotacijsko silo v
nasprotni smeri glede na smer gibanja verige.
To privede do tega, da se vodilna tirnica pomakne
navzgor.
Preprečitev povratnega udarca
Najboljša zaščita je v tem, da preprečite situacije,
ki privedejo do povratnega udarca.
1. Vedno opazujte položaj zgornje vodilne tirnice.
2. Ne dovolite, da to mesto kadarkoli pride v stik z
objektom. Ne režite z njo. Bodite posebej previdni
137