Bresser BIOLUX NV Mode D'emploi page 99

dnevni časopisi tiskajo na hrapav papir nižje-
ga kakovostnega razreda. Črke ilustrirane re-
vije so bolj gladke in istočasno tudi popolnej-
še. Slika iz dnevnega časopisa je sestavljena
iz številnih majhnih točk, ki imajo »umazan«
videz. Slikovne pike (rastrske pike) slike iz ilu-
strirane revije so ostre.
7.2 Tekstilna vlakna
Kaj potrebujete:
1. vlakna različnih tekstilnih izdelkov: bombaž,
platno, volna, svila, umetna svila, najlon itd.;
2. dve igli.
Vsako vlakno položite na objektni nosilec in
ga obdelajte z iglama, da postane fibrozno.
Vlakna nato navlažite in pokrijte s krovnim ste-
klom. Mikroskop nastavite na majhno stopnjo
povečave. Bombažna vlakna so rastlinskega
izvora in pod mikroskopom izgledajo kot plo-
ščati, zasukani prameni. Vlakna so na robovih
debelejša in bolj okrogla kot na sredini. Prav-
zaprav so bombažna vlakna dolge, zožene
cevi. Vlakna platna so prav tako rastlinskega
izvora, okrogla in ravna. Vlakna se lesketajo
kot svila in imajo veliko število odebeljenih
delov na cevkah. Svila je živalskega izvora in
ima, v nasprotju z votlimi rastlinskimi vlakni,
masivna vlakna manjšega premera. Vsako
posamezno vlakno je gladko in enakomerno
ter podobno majhni stekleni palici. Volnena
vlakna so prav tako živalskega izvora. Površi-
na je sestavljena iz prekrivajočih cevk, ki iz-
gledajo nalomljene in valovite. V kolikor imate
možnost, priporočamo, da primerjate volnena
vlakna iz različnih tkalnic. Pri tem posvetite
pozornost različnim podobam vlaken. Stro-
kovnjaki lahko na osnovi tega celo določijo
državo izvora volne. Kot že samo ime pove,
je umetna svila proizvod dolgega kemičnega
postopka. Vsa vlakna imajo trde, temne linije
na gladki, lesketajoči površini. Vlakna se po
postopku sušenja nakodrajo. Opazujte sku-
pne značilnosti in razlike.
7.3 Morske kozice
Kaj potrebujete:
1. jajčeca kozic (sl.2, 25 d);
2. morska sol (sl.2, 25 c);
3. posoda za valjenje (sl.2, 23);
4. kvas (sl. 6, 25 a).
POZOR!
Jajčeca kozic in kozice niso
primerne za uživanje!
9.3.1. Življenjski ciklus morske kozice
Morska kozica oziroma »artimia salinia«, ime,
pod katerim je znana znanstvenikom, preživi
nenavaden in zelo zanimiv življenjski ciklus.
Samica izleže jajčeca, čeprav jih samček niko-
li ni oplodil. Kozice, ki se izvalijo iz teh jajčec,
so izključno ženskega spola. Pod določenimi
pogoji, npr. če se močvirje izsuši, se lahko iz-
valijo kozice moškega spola. Ti samčki oplodi-
jo jajčeca samičk in iz tega parjenja nastanejo
posebna jajčeca. Ta jajčeca, tako imenovana
»zimska jajčeca«, imajo debele lupine, katere
jih ščitijo. Zimska jajčeca so zelo odporna in
ostanejo »živa« celo, če se močvirje ali jeze-
ro izsušita, kar lahko ima za posledico pogin
celotne populacije kozic. Ta jajčeca lahko v
»spečem« stanju vzdržijo tudi od 5 do 10 let.
Jajčeca se izvalijo, ko so ponovno vzposta-
vljeni primerni pogoji okolja. Jajčeca, ki ste jih
prejeli skupaj z mikroskopom (sl. 2,25d), se
nahajajo v tem »spečem« stanju.
7.3.2. Izvalitev morskih kozic
Za izvalitev morskih kozic je treba najprej pri-
praviti solno raztopino, ki mora ustrezati ži-
vljenjskim pogojem kozic. Napolnite posodo
s pol litra deževnice ali vode iz vodovoda. Ta
voda mora stati pribl. 30 minut. Ker voda sča-
soma izhlapi, priporočamo, da z vodo napol-
nite še drugo posodo ter jo pustite stati 36 ur.
Po poteku tega časa je treba polovico prilože-
ne morske soli (sl. 2, 25c) stresti v posodo ter
vodo mešati, dokler se sol v celoti ne raztopi.
Sedaj je treba nekaj pripravljene morske vode
dati v posodo za valjenje kozic (sl. 2, 23). Za
tem dodajte nekaj jajčec ter zaprite pokrov.
Postavite posodo na svetlo mesto, vendar
preprečite izpostavljenost neposredni sonč-
ni svetlobi. Temperatura mora biti pribl. 25°
C. Kozice se bodo pri tej temperaturi izvalile
DE
GB
FR
NL
IT
ES
PT
FI
SE
SI
HU
SK
CZ
PL
RO
99